KONTAKT
Šlandrov trg 20/a
3310 Žalec, Slovenija
tel.: +386 3 710 26 10
faks: +386 3 710 25 87
Naravno mineralno gnojilo
Tla so za svoj nastanek potrebovala več milijonov let in se še vedno nenehno spreminjajo. Sestavljena so iz štirih glavnih komponent: mineralne in organske substance, vode in zraka.
Lastnosti zemlje na vrtu, še posebej fizikalne, so pogosto okrnjene in daleč od tistega, kar bi si želeli. Zemlja je kot rešeto. Ni sposobna zadržati večje količine vlage in tudi hranil ne. Nekaj dni po dežju je že potrebna zalivanja. To se dogaja zlasti na lažjih peščenih, slabo humoznih tleh. Takšna tla se lahko obdelujejo, prevajanje vode je dobro, prezračevanje intenzivno, rastline z lahkoto prodirajo s koreninami. Voda se hitro odcedi v podtalnico in odteče v vodotoke.
Naravna zeolitna moka in bentonitna zemlja sta ime za praškasto obliko naravne kamnine vulkanskega izvora, ki se uporablja v kmetijstvu, poljedelstvu in vinogradništvu. Kamninske moke so učinkovite predvsem zaradi njihove kemijske in mineralne sestave, zaradi velike notranje površine in mrežaste (skeletaste) zgradbe, ki omogoča vezavo in oddajanje hranljivih snovi ter vode.
Pomembna lastnost kamninske moke je v postopnem sproščanju elementov rastlinske hrane. Kamninska moka zadrži lahko topne snovi, jih veže in nevtralizira (ima nevtralizacijsko vrednost), istočasno ter po potrebi pa so rastlinam in mikroorganizmom vedno na razpolago. Kamninske moke so torej posredovalci in shranjevalci hranljivih snovi v talnih plasteh, istočasno pa preprečujejo, da bi se le-te izprale v globlje plasti, kjer bi bile rastlinam nedostopne.
Po mineralni sestavi so lahko zeolitne, bentonitne ali mešane. Razlika je predvsem v kristalni strukturi mineralov, iz katere pa izhajajo določene lastnosti. Zeolitna moka bolje zadržuje dušikove spojine (selektivna adsorbcija dušika), bentonitna zemlja pa ima sposobnost nabrekanja, s čimer veže in zadržuje ogromne količine vode. Za vsako vrsto tal je treba ugotoviti, katera kamninska moka ji ustreza.
BENTONITNA ZEMLJA
Bentonitna zemlja se uporablja na bolj peščenih in lahko propustnih tleh. Takšna tla je lahko obdelovati.
Bentonitna zemlja je zaradi svoje visoke sposobnosti adsorbcije zmožna zadrževati v tleh topne hranljive snovi, ki bi sicer zaradi izpiranja bile izgubljene. Hranljive snovi tako ostanejo v tleh in so daljši čas na razpolago rastlinam.
V tleh živeči organizmi najdejo pri uporabi bentonitne zemlje v bentonitni mineralni strukturi dobre pogoje za razvoj. Tako so tla bistveno izboljšana, pridelek pa je povečan na naravni način.
ZEOLITNA MOKA
Zeolitna moka se uporablja na bolj težkih - ilovnatih tleh. S kombinacijo osnovnega gnojenja in zeolitne moke se izboljšuje fizikalna sestava tal.
Pri srednje težkih ilovnatih tleh je priporočljivo redno dodajanje zolitne moke. Ta sestoji iz najmanj 50 % naravnih zeolitov ter drugih mineralov, kot so glinenci, kremen, sljude, illit in drugo. Vsebuje tudi pomembne elemente, kot so: aluminij, železo, mangan, kalcij, natrij, kalij, fosfor, cink, baker …
Če obogatimo tla z vsemi temi dragocenimi minerali in prvinami, dobimo zdrave rastline, ki izkazujejo visoko moč obrambe proti škodljivcem.
Lastnosti zemlje na vrtu, še posebej fizikalne, so pogosto okrnjene in daleč od tistega, kar bi si želeli. Zemlja je kot rešeto. Ni sposobna zadržati večje količine vlage in tudi hranil ne. Nekaj dni po dežju je že potrebna zalivanja. To se dogaja zlasti na lažjih peščenih, slabo humoznih tleh. Takšna tla se lahko obdelujejo, prevajanje vode je dobro, prezračevanje intenzivno, rastline z lahkoto prodirajo s koreninami. Voda se hitro odcedi v podtalnico in odteče v vodotoke.
Naravna zeolitna moka in bentonitna zemlja sta ime za praškasto obliko naravne kamnine vulkanskega izvora, ki se uporablja v kmetijstvu, poljedelstvu in vinogradništvu. Kamninske moke so učinkovite predvsem zaradi njihove kemijske in mineralne sestave, zaradi velike notranje površine in mrežaste (skeletaste) zgradbe, ki omogoča vezavo in oddajanje hranljivih snovi ter vode.
Pomembna lastnost kamninske moke je v postopnem sproščanju elementov rastlinske hrane. Kamninska moka zadrži lahko topne snovi, jih veže in nevtralizira (ima nevtralizacijsko vrednost), istočasno ter po potrebi pa so rastlinam in mikroorganizmom vedno na razpolago. Kamninske moke so torej posredovalci in shranjevalci hranljivih snovi v talnih plasteh, istočasno pa preprečujejo, da bi se le-te izprale v globlje plasti, kjer bi bile rastlinam nedostopne.
Po mineralni sestavi so lahko zeolitne, bentonitne ali mešane. Razlika je predvsem v kristalni strukturi mineralov, iz katere pa izhajajo določene lastnosti. Zeolitna moka bolje zadržuje dušikove spojine (selektivna adsorbcija dušika), bentonitna zemlja pa ima sposobnost nabrekanja, s čimer veže in zadržuje ogromne količine vode. Za vsako vrsto tal je treba ugotoviti, katera kamninska moka ji ustreza.
BENTONITNA ZEMLJA
Bentonitna zemlja se uporablja na bolj peščenih in lahko propustnih tleh. Takšna tla je lahko obdelovati.
Bentonitna zemlja je zaradi svoje visoke sposobnosti adsorbcije zmožna zadrževati v tleh topne hranljive snovi, ki bi sicer zaradi izpiranja bile izgubljene. Hranljive snovi tako ostanejo v tleh in so daljši čas na razpolago rastlinam.
V tleh živeči organizmi najdejo pri uporabi bentonitne zemlje v bentonitni mineralni strukturi dobre pogoje za razvoj. Tako so tla bistveno izboljšana, pridelek pa je povečan na naravni način.
ZEOLITNA MOKA
Zeolitna moka se uporablja na bolj težkih - ilovnatih tleh. S kombinacijo osnovnega gnojenja in zeolitne moke se izboljšuje fizikalna sestava tal.
Pri srednje težkih ilovnatih tleh je priporočljivo redno dodajanje zolitne moke. Ta sestoji iz najmanj 50 % naravnih zeolitov ter drugih mineralov, kot so glinenci, kremen, sljude, illit in drugo. Vsebuje tudi pomembne elemente, kot so: aluminij, železo, mangan, kalcij, natrij, kalij, fosfor, cink, baker …
Če obogatimo tla z vsemi temi dragocenimi minerali in prvinami, dobimo zdrave rastline, ki izkazujejo visoko moč obrambe proti škodljivcem.
KJE SE NAHAJAMO?
Najdete nas na Šladrovem trgu 20/a v Žalcu. Površinski kop Zaloška Gorica se nahaja na Mali Pirešici 5 B.
